Sprejetje Evropske direktive o zaščiti prijaviteljev (Direktiva EU 2019/1937) in slovenskega Zakona o zaščiti prijaviteljev (ZZPri) je postavilo nove standarde za transparentnost in integriteto v delovnem okolju. Vendar pa prenos zakonodaje v prakso prinaša številne izzive, s katerimi se soočajo tako nadzorni organi kot podjetja.

Na generalni skupščini mreže NEIWA (Evropska mreža organov za zaščito prijaviteljev) v Bratislavi so predstavniki držav članic – med njimi tudi slovenska Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) – razpravljali o ključnih odprtih vprašanjih.

Dve temi sta izstopali:
– težavnost dokazovanja povračilnih ukrepov
– izjemen pomen anonimnih prijav.

Za podjetja in organizacije ta zasedanja prinašajo pomembna sporočila o tem, kako pravilno nastaviti notranje prijavne poti, da bodo zanesljive, zakonite in učinkovite.

1. Izziv: Povračilni ukrepi so kazniva dejanja, ki pa jih je težko dokazati

Eden glavnih zakonskih stebrov zaščite je prepoved povračilnih ukrepov (kot so odpoved, premestitev na slabše delovno mesto, šikaniranje ali neformalno uvrščanje na črne liste). Čeprav so ti ukrepi v mnogih evropskih državah opredeljeni kot kazniva dejanja ali težji prekrški, je realnost v praksi drugačna.

Udeleženci zasedanja NEIWA so poudarili, da so dokazni standardi v postopkih izjemno visoki, zaradi česar je povračilne ukrepe izredno težko dokazati. Čeprav zakonodaja načeloma uvaja obrnitev dokaznega bremena (kjer mora delodajalec dokazati, da ukrep proti zaposlenemu ni bil povezan s prijavo), to v praksi odpira zapletena pravna vprašanja, zlasti ko se uporabljajo strogi kazenski standardi.

Kaj to pomeni za organizacije?

Preventiva je ključna. Namesto reševanja posledic morajo podjetja vzpostaviti okolje, kjer do povračilnih ukrepov sploh ne more priti. Edini 100-odstotno učinkovit način za preprečitev povračilnih ukrepov je omogočanje popolnoma varne in anonimne oddaje prijave, kjer identiteta prijavitelja sploh ni znana.

2. Zlato pravilo: Vsebina prijave je pomembnejša od identitete

Mednarodni strokovnjaki so na zasedanju enotno izpostavili temeljno načelo sodobnega whistleblowinga: najpomembnejša je vsebina prijave in njen prispevek k varovanju javnega interesa (ali premoženja podjetja), ne pa identiteta ali motivacija prijavitelja.

Institucije in preiskovalni organi bi se morali osredotočiti predvsem na dva elementa:

1. Obstoj utemeljenih razlogov za sum kršitve.
2. Potencialni negativni vpliv na organizacijo ali javni interes.

Preverjanje subjektivnih elementov, kot je vprašanje, ali je prijavitelj deloval v “dobri veri” ali pa so ga vodili osebni motivi, ne bi smelo biti primarna naloga organov, ki prijavo obravnavajo. Večina naprednih evropskih institucij zato ne le sprejema, ampak aktivno spodbuja anonimne prijave.

Kako lahko vaše podjetje odgovori na te izzive?

Iz zakonskih izzivov, ki jih izpostavlja mreža NEIWA, je razvidno, da klasični e-poštni predali (``) ali fizični nabiralniki ne zadoščajo več. Ti sistemi ne zagotavljajo prave tehnične anonimnosti, saj beležijo IP-naslove ali pa so podvrženi video nadzoru na hodnikih podjetij.

Da bi podjetja izpolnila zahteve zakonodaje in hkrati zaščitila svoje poslovanje, potrebujejo specializirano rešitev.

Platforma Speaksafe.eu je zasnovana prav z namenom, da naslovi te sistemske izzive:

• Popolna tehnična izolacija in anonimnost: Naš sistem je postavljen na ločenih poddomenah za vsako organizacijo in striktno onemogoča logiranje IP naslovov ter uporabo sledilnih piškotkov (skladno z GDPR).
• Šifriranje podatkov: Vse prijave so kriptirane med prenosom (SSL/TLS) in v mirovanju (AES-256), dostop do podatkov pa je strogo omejen le na pooblaščene osebe (zaupnike) znotraj vašega podjetja.
• Fokus na vsebini: Omogočamo varno dvosmerno komunikacijo s prijaviteljem, ne da bi sistem kadarkoli razkril njegovo identiteto. Tako se vaš compliance oddelek lahko osredotoči izključno na reševanje nepravilnosti.